Dozidava športne dvorane Hardek

Projektna skupina: Jure Kolenc, udia. Petar Vidanoski, udia.  Uroš Razpet, udia. MBA

Leto izgradnje: 2019

Cilj avtorjev je bil skozi povsem pragmatično nalogo ”premisliti” ustaljene vzorce dojemanja projektiranja in  grajenja bivalnega okolja. Prizidek k obstoječi osnovnošolski telovadnici, s konca 80 tih let, je namenjen povečanju uporabnosti le-te. Telovadnico uporabljajo osnovnošolci, gimnazijci in profesionalni rokometni klub (vse selekcije). Tako je telovadnica v polnosti uporabljena in ni prazen sarkofag. Tema je v času zelo aktualna in navadno podvržena merilom najnižje cene, tako v smislu projektiranja kot izvedbe. Premislek gre torej v smeri: ”Kaj lahko avtor naredi v takšni situaciji? Zahteva večji proračun ali ustvarja s tistim kar ima na voljo?” Odgovor je na dlani, vendar se ga premalokrat zavemo.

Prizidek je zasnovan pragmatično, konstrukcija sledi obstoječemu rastru telovadnice, prizidek je njen podaljšek. Telovadnici ne želi konkurirati, je za razliko od njene prejšnje fasade, ki je bila odstranjena, njen vir svetlobe, vhod in servis obenem. Mere prizidka se v celoti podrejajo meram telovadnice in programu, ki ga želi uresničiti naročnik. Konstrukcija potrebuje ovoj, ki ščiti vsebino. Optimalen odgovor je škatla (črna), ki ima odprtine (kjer so potrebne). Škatla ima neobhodno potrebne naprave za delovanje, te potrebujejo zrak, dodamo rešetke. Podobo fasade generira program, ki za delovanje nujno potrebuje svetlobo. Kdor svetlobe ne rabi – je v temi. Ker je prizidek tudi okno, notranje stene prepuščajo svetlobo, tako osvetlimo dvorano. V pisarnah se ne skrivamo, zato so translucentne. Princip oblikovanja končne podobe objekta dosledno sledi iskrenosti posameznih elementov. Uporabljen je industrijski princip gradnje, ki nikakor ne skriva posameznih sestavin. Betonska konstrukcija je z vsemi ”napakami” jasno prisotna, fasada je zgolj panel (tako zunaj kot znotraj), spuščenih stropov ni, instalacije so vidne. Namenoma se izogibamo vsem nepotrebnim slojem, maskam in detajlom. Ne samo forma tudi materializacija sledi funkciji. Orodje v rokah oblikovalca so materiali, njihove teksture, način uporabe in rastri. Vse kar ni nujno potrebno, odpade.

teamaherlDozidava športne dvorane Hardek